Branko Marušič

Branko Marušič se je rodil 4. februarja 1938 v Gorici. Družina se je preselila v Solkan, kjer je obiskoval osnovno šolo ter nato gimnazijo v Šempetru pri Gorici, Solkanu in v Novi Gorici, kjer je leta 1955 maturiral. Na ljubljanski univerzi se je najprej vpisal na študij medicine, nato pa na zgodovino, kjer je leta 1962 diplomiral z diplomsko nalogo Goriški Slovenci od prodora pri Kobaridu do konca leta 1918. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani je bil v obdobju 1963-1965 asistent, nato pa od leta 1965 do 1987 kustos za zgodovino in ravnatelj v Goriškem muzeju v Novi Gorici. Pod njegovim vodstvom je muzej prerasel tudi v raziskovalno ustanovo. Kot muzejski delavec je pridobil naslova višji kustos in muzejski svetovalec. Leta 1983 je za delo na muzejskem področju prejel Valvasorjevo nagrado in priznanje Zveze muzejskih društev Jugoslavije. Za neutrudno dejavnost na področju kulture je leta 1985 prejel Bevkovo nagrado, ki jo je podeljevala občina Nova Gorica. Leta 1987 je bil promoviran za doktorja zgodovinskih ved in se istega leta zaposlil na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, v Raziskovalni enoti v Novi Gorici, sprva kot višji znanstveni sodelavec in potem znanstveni svetnik. Leta 2003 je postal častni član ZRC SAZU. Formalno se je upokojil leta 2004, a je ostal aktiven član raziskovalne enote.

Marušičeva temeljna dejavnost je osredotočena na raziskovanje zgodovine goriških oziroma primorskih Slovencev v 19. in v prvi polovici 20. stoletja, ter življenju in delu pomembnih primorskih političnih in duhovnih voditeljev, kar se zrcali v delih Z zlatimi črkami. Življenjske usode in dela velikih primorskih mož (1987), Sto slovenskih politikov (2002) ter Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem (2005). Z raziskavami pa je posegel tudi v starejša obdobja primorske zgodovine, npr. z razpravo »Veliki tolminski punt 1713« (1973) in vodnikom Po poteh velikega tolminskega punta (1976). Zlasti z objavo izbranih zgodovinskih spisov Primorski čas pretekli (1985) je načel nekatera temeljna vprašanja primorske preteklosti. Pomemben je tudi njegov doprinos pri izdajanju Primorskega slovenskega biografskega leksikona Mohorjeve družbe v Gorici. Marušičev seznam člankov, razprav in knjižnih poročil v domačih in tujih strokovnih revijah (Zgodovinski časopis, Kronika, Iniziativa Isontina, Studi Goriziani, Qualestoria) ter poljudnih zapisov v slovenskem časopisju in revijah je takorekoč nepregleden.

Petra Svoljšak, »Branko Marušič 70-letnik«, Kronika 56 (2008), št. 1, 105-106.

Primorski slovenski biografski leksikon, 10. snopič, Gorica 1984, s.v. »Marušič, Branko«.