Dr. Janko Pleterski

Rojen je bil 1. februarja 1923 v Mariboru. Leta 1941 je maturiral na realni gimnaziji v Ljubljani. Po začetku italijanske okupacije Ljubljanske pokrajine je bil avgusta 1941 zaradi sodelovanja z OF aretiran in zaprt v Alessandriji. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je vrnil v Ljubljano in se v juliju 1944 pridružil partizanom. Po koncu vojne je od 1945 do 1951 delal na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu v Beogradu ter vmes (1947) končal diplomatsko šolo tega ministrstva. V letih 1951-1953 je bil časnikar na Radiu Ljubljana, nato pa se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer je delal 17 let. Leta 1953 je ob delu začel s študijem zgodovine. Z delom Politični profil koroškega časopisa Mir (1882 do 1920) je diplomiral leta 1957 in zanj prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za študente. Leta 1963 je doktoriral na temo Narodna zavest in politična orientacija prebivalstva slovenske Koroške v letih 1848-1914. Leta 1970 je bil izvoljen za docenta za zgodovino Slovencev in za zgodovino drugih narodov Jugoslavije v 19. stoletju, leta 1971 za izrednega in 1974 za rednega profesorja. V letih 1979-1981 je bil dekan Filozofske fakultete. Leta 1989 je postal izredni, 1993 pa redni član SAZU. Med leti 1986-1989 je bil član CK ZKS, nato pa od maja 1988 do maja 1990 član predsedstva SR Slovenije.

Ustvaril je obsežen znanstveni in strokovni opus (s prevodi 18 knjig, nad 100 večjih razprav), v katerem je obravnaval teme iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja o Slovencih v Avstriji in slovenski narodni zgodovini, jugoslovanskem vprašanju ter povezanosti družbenega z narodnim vprašanjem. Med njegova najpomembnejša dela sodijo Narodna in politična zavest na Koroškem 1848-1914 (1965), Koroški plebiscit (soavtor in ur., 1970), Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo (1976), Narodi, Jugoslavija, revolucija (1986), Senca Ajdovskega gradca: o slovenskih izbirah v razklani Evropi (1993) in Dr. Ivan Šušteršič: pot prvaka slovenskega političnega katolicizma (1998).

Za svoje delo je prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1970), priznanje Andreja Schusterja Drabosnjaka (1968), nagrado Dimitrija Tucovića (1985), Kidričevo nagrado (1986), priznanji Inštituta za narodnostna vprašanja (1995) in dr. Franca Petka (2007). Odlikovan je bil z redom zaslug za narod III. stopnje (1945), redom dela z rdečo zastavo (1983) in zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije (1993) z utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri razvoju slovenskega zgodovinopisja in nacionalne ideje, pomembne za državotvornost slovenskega naroda ter za suverenost in svobodo Republike Slovenije«. Leta 2003 je postal častni član Zveze zgodovinskih društev Slovenije in Ljubljane, v letu 2005 pa mu je Alpsko-jadranska univerza v Celovcu podelila častni doktorat znanosti.

Oddelek za zgodovino 1920-2010: ob devetdesetletnici, ur. Janez Mlinar in Mitja Ferenc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, 48.

Dušan Nećak, »Janko Pleterski – osemdesetletnik«, Zgodovinski časopis, 57 (2003), št. 1-2, 7-9.

Preberite več