Dr. Milica Kacin Wohinz

Rodila se je 12. oktobra 1930 na Reki pri Cerknem. V otroških in najstniških letih je doživljala fašizem, vojno, okupacijo in domače partizansko Cerkno z vsemi njegovimi protislovji. Nižjo gimnazijo v Cerknem je obiskovala le leta 1945/46, nato je šolanje nadaljevala na gimnaziji v Postojni. Po končani gradbeni tehniški šoli je leta 1952 opravila gimnazijsko maturo in se vpisala na študij zgodovine. Leta 1957 se je zaposlila v arhivu CK ZKS z nalogo, da raziskuje zgodovino mladinskega gibanja v Sloveniji med narodno-osvobodilnim bojem. Leta 1958 je diplomirala iz Svobodnega tržaškega ozemlja, naslednje leto pa začela z delom na novoustanovljenem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, najprej kot asistentka, do leta 1971 je bila strokovna sodelavka, nato je bila med leti 1971-1976 znanstvena sodelavka. Vmes je leta 1970 doktorirala s temo Politične stranke in Slovenci v Julijski krajini v dobi italijanske okupacije. Leta 1981 je na inštitutu postala znanstvena svetnica in bila v letih 1979-83 njegova direktorica. Upokojila se je leta 1993. V letih 1993-2000 je bila sopredsednica slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki sta jo imenovali slovenska in italijanska vlada.

Njeno raziskovalno področje je osredotočeno na zgodovino slovenske in hrvaške narodne manjšine v Italiji med dvema svetovnima vojnama. Kot prva iz Slovenije je dopolnila podobo zgodovine primorskih Slovencev tudi z gradivom iz italijanskih arhivov. Njena bibliografija znanstvenih in strokovnih del obsega nad 400 naslovov, od tega je 38 del objavljenih v italijanskem jeziku. Poleg znanstvenih in strokovnih člankih ter drugih vrst objav je napisala tudi več monografij, med katerimi najbolj izstopajo Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921 (1972), za katero je prejela nagrado sklada Borisa Kidriča, Narodno-obrambno gibanje primorskih Slovencev 1921-1928 (1977), Prvi antifašizem v Evropi, Primorska 1925-1935 (1990), ki je bila nagrajena s Kidričevo nagrado za vrhunsko delo, ter Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000 (2000).

Sodelovala je na mnogih znanstvenih srečanjih in v uredništvih obsežnejših projektov (npr. Enciklopedija Slovenije). Prejela je več odlikovanj, med drugim Red dela z zlatim vencem (1997) in Častni znak svobode Republike Slovenije (2000), ter priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti (1998).

Nevenka Troha, »Milici Kacin Wohinz ob njeni sedemdesetletnici«, Zgodovinski časopis, 54 (2000), št. 2, 277-284.

Branko Marušič, »Jubilantka Milica Kacin Wohinz«, Zbornik Milice Kacin Wohinz, Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, št. 1, 11-36.