Dr. Vasilij Melik

Rodil se je 17. januarja 1921 v Ljubljani kot drugi sin znanega geografa Antona Melika. Leta 1939 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v Gonarsu in na prisilnem delu v Postojni. Kljub vojni vihri je leta 1943 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Leta 1945 je štiri mesece delal kot prevajalec v ljubljanski podružnici TANJUG-a, oktobra 1945 pa se je zaposlil v Mestnem arhivu in Slovanski knjižnici kot pomočnik arhivarja in bibliotekar. Ob delu se je usmeril v znanstveno-raziskovalno delo, kar ga je leta 1947 pripeljalo na Filozofsko fakulteto. V letih 1947-1952 je bil zaposlen kot asistent na Oddelku za zgodovino, hkrati pa je predaval slovensko zgodovino na Višji pedagoški šoli. Med letoma 1952 in 1959 je predaval gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti. Leta 1959 se je vrnil na Filozofsko fakulteto in doktoriral iz zgodovine ter začel s pedagoškim delom. Predaval je zgodovino jugoslovanskih narodov in slovensko zgodovino od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne. Leta 1960 je bil izvoljen za docenta, 1969 za izrednega in leta 1974 za rednega profesorja, ob upokojitvi leta 1991 pa je postal zaslužni profesor. V letih 1974-1977 je bil dekan Filozofske fakultete. Umrl je 28. januarja 2009.

Bil je specialist za slovensko zgodovino »dolgega« 19. stoletja, sploh za čas med marčno revolucijo (1848) in razpadom monarhije (1918). Njegova strokovna bibliografija obsega skoraj 400 enot. Že leta 1965 je pod naslovom Volitve na Slovenskem 1861-1918 objavil svojo predelano doktorsko disertacijo, leto kasneje je v soavtorstvom z Ferdom Gestrinom izdal sintetično Slovensko zgodovino: od konca 18. stoletja do leta 1918, ki je še danes relevanten pregled slovenske zgodovine v 19. stoletju. Vrsta njegovih razprav v domačih in tujih revijah ter zbornikih je bila zbrana v obsežni knjigi Slovenci 1848-1918 (2003). Opravil je pomembno uredniško delo pri izdajah Slovenske matice, kjer je med drugim uredil spomine Ivana Hribarja, Frana Šukljeta in Josipa Vošnjaka ter izbrane članke svojega univerzitetnega učitelja Frana Zwittra. Izjemne zasluge za razvoj slovenskega zgodovinopisja si je pridobil kot dolgoletni glavni in odgovorni urednik Zgodovinskega časopisa, ki ga je urejal med leti 1972-2000. V tem času je uredil 27 letnikov (91 zvezkov) Zgodovinskega časopisa ter 21 knjig, ki so izšle v Zbirki Zgodovinskega časopisa.

Za obsežen in raznovrsten znanstveni opus mu je leta 1991 avstrijska raziskovalna skupnost podelila prestižno Gindelyjevo nagrado, leta kasneje je dobil še avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Leta 1993 je postal izredni, leta 1997 pa redni član SAZU. Ob osemdesetletnici (2001) je bil imenovan za častnega člana Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Leta 2002 je bil odlikovan s Srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.

Oddelek za zgodovino 1920-2010: ob devetdesetletnici, ur. Janez Mlinar in Mitja Ferenc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, 36-38.

Janez Cvirn, »Akademik dr. Vasilij Melik – osemdesetletnik«, Zgodovinski časopis, 55 (2001), št. 1, 5-7.