Jože Mlinarič

Jože Mlinarič se je rodil 3. marca 1935 v Mariboru. Po maturi je v Ljubljani študiral klasično filologijo in leta 1961 diplomiral, nato pa je kot izredni študent leta 1969 diplomiral še na oddelku za zgodovino. Kot srednješolski profesor je poučeval na gimnazijah na Ravnah in v Novem mestu (1959–1965). Od 1965 do 1971 je bil arhivar v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, v obdobju 1971-1990 pa je v Pokrajinskem arhivu v Mariboru kot arhivist-specialist vodil oddelek za starejše gradivo. Leta 1977 je doktoriral na temo Vita Mariae metrica, latinskega epa o Marijinem življenju (13. stoletje). Od leta 1978 do 1990 je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani in do leta 1990 honorarno tudi na oddelku za zgodovino Pedagoške oziroma Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, nato se je na slednji ustanovi redno zaposlil in tam predaval vse do svoje upokojitve leta 2000. Leta 1995 je bil habilitiran za rednega profesorja.

Mlinarič raziskuje cerkveno, politično, gospodarsko in kulturno zgodovino slovenskih dežel v obdobju srednjega veka in v prvih treh stoletjih novega veka. Intenzivno se posveča zlasti raziskovanju preteklosti naših samostanov starejših redov (cistercijanov, kartuzijanov in dominikancev). Izsledke svojega dela objavlja predvsem v monografijah ter v domačih in tujih strokovnih publikacijah. V letih 1982-2009 je s področja monasteriologije objavil osem monografij, v katerih je obravnaval preteklost naših devetih srednjeveških samostanov od njihovega nastanka do razpustitve pod Jožefom II., in sicer kartuzij v Bistri, Jurkloštru, Pleterjah in Žičah, cistercijanskih samostanov v Kostanjevici in Stični ter dominikanskih samostanov v Marenbergu (Radlje), na Ptuju in v Studenicah. Velik del pozornosti namenja tudi objavi arhivskega gradiva in rezultat njegovega dela je objava Gradiva za zgodovino Maribora (doslej 36 zvezkov) za čas od 12. do 18. stoletja (Pokrajinski arhiv v Mariboru) ter gradiva za cerkveno zgodovino slovenske Štajerske.

Je dobitnik Prešernove nagrade za študente (1970), nagrade Sklada Borisa Kidriča (1988) in Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture (1988). Univerza v Mariboru mu je za »izjemne dosežke na znanstveno-raziskovalnem in pedagoškem področju« podelila zlato plaketo (1998), Mestna občina Maribor pa mu je za življenjsko delo podelila Glazerjevo nagrado (2003) in ga imenovala za častnega občana mesta Maribor (2008). Papež Janez Pavel II. mu je za dosežke pri raziskovanju starejše slovenske cerkvene zgodovine, zlasti še preteklosti naših srednjeveških samostanov, podelil naslov viteza komendatorja sv. Gregorja Velikega iz svetnega reda (1999). Leta 2004 je postal častni član Arhivskega društva Slovenije, 2005 pa častni predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Leta 2003 mu je Univerza podelila naslov zaslužnega profesorja. Od 6. junija 1995 je izredni, od 7. junija 2001 pa redni član SAZU.

Preberi več