1. člen

Društvo se imenuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije ( v nadaljnjem besedilu: ZZDS). ZZDS je zveza lokalnih in regionalnih društev. Območje delovanja ZZDS je Republika Slovenija. Kot pridruženi, vendar enakopravni člani so tudi pripadniki sorodnih združenj v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Društvo je strokovno. Njegovo delo je javno. Sedež društva je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2.

2. člen

Pečat ZZDS je okrogel z besedilom: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Pod obodom v sredini ima stilizirano peščeno uro.

3. člen

ZZDS je pravna oseba, ki jo zastopa in zanjo podpisuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni član izvršilnega odbora.

Delo društva in njegovih organov je javno.

Svoje člane obvešča društvo:

• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva,
• preko društvenega glasila,
• preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča društvo o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

4. člen

Namen ZZDS je:

• povezovati delo zgodovinskih, muzejskih, arhivskih in sorodnih društev;
• gojiti in spodbujati zgodovinsko zavest;
• pospeševati znanstveno in raziskovalno delo na področju zgodovine v Sloveniji in po svetu;
• sodelovati pri oblikovanju in izvajanju pedagoškega dela na področju zgodovine in sorodnih ved;
• dajati pobude za zbiranje in ohranjanje kulturne dediščine.

Pri svojem delu se ZZDS povezuje s sorodnimi društvi v Sloveniji in po svetu.

5. člen

Dejavnost ZZDS je:

• v skladu z 59. členom Ustave RS zavzemanje za svobodo in avtonomijo znanstvenega in strokovnega ter pedagoškega dela ;
• skrb za varstvo pravic, ki izvirajo iz znanstveno-raziskovalne dejavnosti ;
• prirejanje zborovanj, znanstvenih in strokovnih predavanj, izletov, razstav in podobnih prireditev ;
• izdajanje osrednjega glasila Zgodovinski časopis, revije Kronika in drugih publikacij.

Uredništva periodičnih in izrednih publikacij delujejo strokovno in finančno avtonomno. Imenuje jih izvršilni odbor ZZDS ;

• dajanje pobud in strokovnih mnenj glede izobraževanja in raziskovanja zgodovine ;
• skrb za knjižnico in za zamenjavo publikacij.

Za izpolnjevanje navedenih namenov in nalog si bo ZZDS prizadevalo pridobiti status zveze, ki dela v javnem interesu. Za delovanje v javnem interesu si ZZDS pridobi odločbo pristojnega upravnega organa.

6. člen

ZZDS ima redno in častno članstvo.

Redni člani so lokalna in regionalna društva in zamejska združenja, ki soglašajo z načeli delovanja ZZDS in se ravnajo po njegovih pravilih. Kot lokalna in regionalna društva se lahko sprejmejo tista, katerih dejavnost je v skladu s 4. členom.

Častni član ZZDS postane na podlagi predloga lokalnega ali regionalnega društva oseba, ki se je odlikovala z delom v društvu ali ima posebne zasluge za razvoj zgodovinske znanosti.

Njihovo članstvo preneha s prenehanjem delovanja ali izstopom iz ZZDS. Izključitev je mogoča v primeru grobe kršitve pravil ZZDS ali zakona in mora z njim soglašati večina lokalnih in regionalnih društev.

7. člen

Posameznik postane član ZZDS z vstopom v lokalno ali regionalno društvo.

Lokalna in regionalna društva postanejo člani ZZDS s podpisom pristopne izjave.

8. člen

Organi društva so:

• občni zbor;
• izvršilni odbor (v nadaljnjem besedilu IO);
• predsedstvo IO;
• odbori sekcij;
• nadzorni odbor;
• častno razsodišče.

Organi društva so voljeni za dobo dveh let.

9. člen

Občni zbor je sklepčen, če so navzoči predstavniki večine lokalnih in regionalnih društev in zamejskih združenj. Če ni navzoča polovica vseh predstavnikov, je občni zbor sklepčen pol ure po uri sklica ob udeležbi prisotnih društev.

Glasovanje je praviloma tajno, razen če se ne sklene drugače.

10. člen

Občni zbor ZZDS se sestane vsaki dve leti in:

• sklepa o sprejemu statuta ZZDS, drugih pravil ZZDS in o programu dela ZZDS;
• sklepa o prošnjah in pritožbah;
• sprejema poročila o delu in poslovanju organov ZZDS;
• voli predsednika ZZDS in ostale člane IO, nadzornega odbora in častnega razsodišča
• sprejema finančni račun za dobo dveh let in zaključno poročilo
• dokončno odloča o izključitvi člana.

11. člen

Izredni občni zbor skliče IO. Sklicati ga mora na zahtevo vsaj dveh lokalnih ali regionalnih društev ali nadzornega odbora v roku enega meseca po prejemu pismene zahteve. Če tega ne stori, ga lahko skličejo člani, ki so sklic zahtevali.

Izredni občni zbor lahko sklepa le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.

12. člen

IO sestavljajo predsedstvo ZZDS, predstavniki lokalnih in regionalnih društev, predsedniki sekcij in uredniki glasil ZZDS.

IO se sestane vsaj enkrat letno in:

• potrjuje sprejem novih lokalnih in regionalnih društev;
• sprejema letna poročila predsedstva, urednikov glasil in drugih organov ZZDS ter poročilo o finančnem poslovanju;
• določa višino članarine;
• sprejema pravila o izdajanju glasil ZZDS in imenuje člane organov glasil, po določilih zakona o tisku;
• podeljuje priznanja in častno članstvo ZZDS.

Na seje IO ZZDS je redno vabljen predsednik nadzornega odbora.

13. člen

Predsedstvo sestavljajo predsednik, podpredsednika, tajnik in predsednik nadzornega odbora.

Predsedstvo lahko po potrebi enemu izmed svojih članov poveri skrb za finančno vprašanje ZZDS.

Sklepi na sejah predsedstva so sprejeti z večino. Če je glasovanje na seji predsedstva neodločeno, prevlada glas predsednika.

Predsedstvo vodi tekoče poslovanje ZZDS, sklicuje občni zbor in po potrebi ustanavlja začasne komisije. Za svoje delo odgovarja IO.

14. člen

Sekcije ZZDS ustanovi IO na predlog članov lokalnih in regionalnih društev za posamezna strokovna področja delovanja ZZDS. So oblika interesnega in ne lokalnega ali regionalnega povezovanja. Članstvo v njih je pogojeno s članstvom v lokalnem ali regionalnem društvu. Imajo lasten pravilnik in organe. Z njihovo ustanovitvijo mora soglašati IO. Njihov predsednik oziroma predstavnik je član IO ZZDS.

15. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki izvolijo svojega predsednika.

Nadzorni odbor pregleduje in spremlja poslovanje ZZDS ter o njem poroča na rednih občnih zborih.

16. člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki izvolijo svojega predsednika.

Častno razsodišče razsoja o sporih, ki nastopijo v društvenem življenju, ki utegnejo huje prizadeti interese in ugled ZZDS v skladu s pravili ZZDS.

Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče, so naslednje:

• kršitve določb statuta,
• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
• neizvrševanje sklepov organov društva,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom izreče častno razsodišče so:

• opomin,
• javni opomin,
• izključitev.

17. člen

ZZDS pridobiva sredstva za svoje delovanje iz članarine, dotacij, subvencij, daril, dohodkov iz naslova materialnih pravic društva ter namenskih sredstev, pridobljenih s pogodbami. O porabi finančnih sredstev in upravljanju s premičninami ZZDS odloča predsedstvo ZZDS, ki o tem obvešča IO.

IO ima v skladu s finančnimi možnostmi za vodenje finančnih zadev pravico redno ali honorarno zaposliti strokovnega delavca. Ob povečanem ali izjemnem obsegu del lahko začasno zaposli potrebnega strokovnjaka.

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva.

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Društvo ima svoj žiro račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet.

18. člen

ZZDS podeljuje na podlagi javnega razpisa vsaki dve leti, praviloma v letu rednega zborovanja slovenskih zgodovinarjev, za najboljšo monografijo, razpravo ali esej, objavljen v preteklih dveh koledarskih letih denarno nagrado in priznanja ZZDS, ki se imenuje Klio. Nagrajeno delo izbere petčlanska komisija, ki jo imenuje IO ZZDS. Komisija ima lasten pravilnik, ki ga potrdi IO ZZDS.

19. člen

ZZDS preneha delovati s sklepom občnega zbora, sprejetim z dvotretjinsko večino, ali če število lokalnih in regionalnih društev znaša manj kot dva.

Če ZZDS preneha delovati, se njegova sredstva in premoženje prenesejo na člane, če občni zbor ne odloči drugače.

PREHODNE DOLOČBE

20. člen

Ta statut stopi v veljavo, ko ga sprejmeta dve tretjini lokalnih in regionalnih društev in ga potrdi pristojni državni organ. S tem preneha veljati Statut Zveze zgodovinskih društev Slovenije, sprejet 1. oktobra 1980.

Delo ZZDS in lokalnih ter regionalnih društev se mora uskladiti s tem statutom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

Predsednik ZZDS

dr. Stane Granda