Meni

Vljudno vabljene in vabljeni na
41. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije
Človek v družbenem in naravnem okolju v zgodovinski perspektivi
Brežice, 1. in 2. oktober 2025

Posameznik je le abstrakcija, človek v skupini je resničnost, je v razpravi Od leta 1892 do leta 1933: izpraševanje vesti neke zgodovine in nekega zgodovinarja zapisal véliki Lucien Febvre. »Moja prispodoba zgodovine bi vsebovala vsaj dve utelešenji, vsaj dva človeka, ki bi se pogovarjala, razpravljala, vselej prisluškovala drug drugemu, gestikulirala z rokami proti [svojim] knjigam … Vsekakor pa bi bil to film in ne negibna slika, tako da bi lahko videli, da so včasih prelivali solze, včasih bili presenečeni, včasih uvidevni, včasih pa so se enostavno od srca (na)smejali«, je v Dveh telesih zgodovine razmišljala Natalie Zemon Davis (prevod po Luthar et al., Zgodovina historične misli, 670). Družbena stvarnost pa je teže ulovljiv plen od posameznih dogodkov, poudarja Fernand Braudel. Procesu razumevanja in razlaganja družbenih kontekstov v različnih zgodovinskih obdobjih lahko dodamo podobno trdi oreh analize spremenljivega okolja, ki je bilo rezultat interakcije med človekom in ostalo naravo ter naravnih sprememb samih, raziskovanje vplivov okolja na človeške družbe in podob okolja v človeški miselnosti. V okoljski zgodovini to preučujemo brez okoljskega determinizma – ob upoštevanju zgodovinskega trenutka, idej in družbene stvarnosti. Pri tem nas s pluralizacijo tem in epistemoloških prijemov v zgodovinopisju zanima širši spekter vsebin in pristopov, kot je to veljalo za analovske zgodovinarje sredine 20. stoletja.

Cilj 41. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije je, da prek interdisciplinarnih in disciplinarnih vpogledov poglobimo poznavanje družbenih, okoljskih in drugih materialnih okoliščin zgodovinskih dogodkov in procesov ter odsevov teh okoliščin v človeški miselnosti – na podlagi raziskav virov in/ali ustvarjanja izvirnih sintez o inovativnih in tradicionalnih zgodovinopisnih temah. Vabimo k prijavi prispevkov, ki obravnavajo socialne, kulturne, verske, mentalitetne, antropološke, intelektualne, pravne, politične, nacionalne, gospodarske, okoljske in ostale zamisljive zgodovinske teme, ter vpogledov v slogu totalne zgodovine. Želimo si, da bodo predstavljeni prispevki o vseh zgodovinskih obdobjih: od starega veka do sodobnosti, nekateri osredotočeni na Braudelov dogodkovni čas, drugi pa, samostojno ali v soavtorstvu, osvetljevali daljše časovne intervale.

Spodbujamo prijavo (1) vsebinsko zaokroženih panelov (iz treh do petih referatov in moderatorke ali moderatorja; vodja panela naj prijavi naslov panela, sporoči imena avtoric in avtorjev, moderatorke ali moderatorja, naslov panela ter naslov in izvleček vsakega referata), (2) posameznih referatov, če v slovenski zgodovinopisni srenji ne najdete kolegic ali kolegov, s katerimi bi se povezali v panel, (3) predstavitev novih monografij, (4) plakatov in (5) okroglih miz. Za vsak prispevek (referat (v primeru panela za vsak referat posebej), predstavitev monografije, okroglo mizo ali plakat) nam pošljite izvleček v obsegu 800 do 1200 znakov, vključno s presledki, na naslov info.zzds@gmail.com. Ob prijavi prispevka oddajte tudi kratke življenjepise vseh sodelujočih (okvirno 50 do 60 besed za vsakogar). Rok za oddajo izvlečkov vseh tipov prispevkov je 31. januar 2025. Opravili bomo recenzijo prejetih predlogov, tako da boste do 20. februarja 2025 obveščeni, ali je vaš prispevek uvrščen na program Zborovanja.

Omogočimo drug drugemu, da na osrednjem zborovanju slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev poglobimo svoje poznavanje svežih rezultatov čim več raziskav slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev ter svoje poznavanje sodobnega pedagoškega in aplikativnega dela na zgodovinske teme. Zato posebej vzpodbujamo, da članice in člani projektnih in programskih skupin s prispevki sodelujete tudi na zborovanju ZZDS in ne le na tematskih konferencah doma in v tujini.

Kot je navadno pri večjih in vsebinsko heterogenih zgodovinopisnih kongresih v tujini, ZZDS tokrat ne pripravlja skupne objave prispevkov. Kot vedno, pa ste prijazno vabljeni, da na podlagi svojega prispevka pripravite članek za v revijo ZZDS – Kroniko ali Zgodovinski časopis.

Kotizacija za zborovanje znaša 70 evrov, v zadnjem mesecu pred zborovanjem pa 80 evrov; vključevala bo tudi obe kosili in osvežitev med odmori. Plačilo kotizacije bo mogoče od 1. maja do 5. septembra 2025, o tehničnih podrobnostih glede prijave in plačila vas bomo pravočasno obvestili. Prijazno vabljeni, da se udeležite obeh dni zborovanja, 1. in 2. oktobra. V tem primeru vas prosimo, da si nočitev organizirate sami.

Veselimo se vsebinsko in metodološko bogatega 41. zborovanja slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev!

Vodstvo ZZDS

Izbor tem iz okoljske in socialne zgodovine

Ker je okoljska zgodovina kljub številčnejšim študijam, še vedno manj poznano raziskovalno področje zgodovinopisja v našem prostoru, smo pripravili izbor temeljnih okoljskozgodovinskih tem, ki se deloma prekrivajo. Za tiste, ki se želite v to področje bolj poglobiti, pripenjamo seznam temeljne tuje literature, s pomočjo katere se lahko podrobneje seznanite s stanjem raziskav v Evropi in svetu, s temami, metodami in koncepti okoljske zgodovine.

Podrobnejših tem socialne zgodovine, ki je v slovenskem prostoru precej bolje obdelana in širše poznana, ne bomo navajali, spodbujamo pa lastno kreativnost in raziskave, ki bi se posvetile manj raziskanim vidikom širšim vidikom socialne in kulturne zgodovine kot so denimo individualne in kolektivne percepcije telesa, kolektivna in individualna čustva, individualne in kolektivne percepcije posameznih družbenih skupin, kolektivne in individualne identitete.

Izbor tem (veljajo za vsa zgodovinska obdobja):

Okolje kot rezultat interakcije med človekom in ostalo naravo

Vpliv okolja na človeka (temo predstavite kompleksno, v konkretni družbeno-gospodarski stvarnosti, s čimer se izognete determinističnemu pretiravanju na področju vpliva okolja na človeško družbo)

Kolektivne in individualne percepcije okolja: kultura, tradicija, umetnost, idejno-mentalitetni pristopi, gibanja na različnih ravneh: različne ravni od mikrozgodovinskih do globalnozgodovinskih obravnav

Okolje in religije v različnih obdobjih (vera in interpretacije okolja; človeška ravnavanja v okolju, temelječa na verskih predstavah; religiozna dejanja, povezana z naravnimi nesrečami ...)

Okoljska zgodovina mest

Okoljski vidiki agrarne zgodovine

Okolje in zdravje ljudi, živali in rastlin

Človek, okolje in pravo

Rabe naravnih virov in omejitve rab naravnih virov; trajnostne in netrajnostne rabe v družbeno- in gospodarskozgodovinskem kontekstu; dostopnost naravnih virov različnim družbenim skupinam

Človekovo spreminjanje in obremenjevanje okolja v predindustrijski in industrijski dobi

Varovanje okolja

Politična in nacionalna zgodovina okolja

Zgodovina naravnih nesreč, ukrepanja ob njih, prilagajanja nanje

Seznam priporočljive literature:

Kot kratek vpogled za začetek pripočamo branje dveh preglednih člankov, ki vas usmerjata k nadaljnji temelji literaturi:

McNeill, J. R. “Observations on the Nature and Culture of Environmental History.ˮ History and Theory 42 (2003): 5–43, prosto dostopno na https://doi.org/10.1046/j.1468-2303.2003.00255.x.

McNeill, J. R. “The State of the Field of Environmental History.ˮ Annual Review of Environment and Resources (2010): 345–374. http://dx.doi.org/10.1146/annurev-environ-040609-105431, prosto dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/228203552_The_State_of_the_Field_of_Environmental_History.

Še vedno zelo aktualno predstavitev okoljske zgodovine, vključno z metodami, koncepti in pregledom raziskav, ponuja delo Winiwarter, V. in M. Knoll. Umweltgeschichte: Eine Einführung. Köln: Böhlau, 2007. Kazalo je prosto dostopno tu: https://www.utb.de/doi/book/10.36198/9783838525211.

Preglede raziskav posameznih okoljskozgodovinskih vsebin (vpoglede v izbor temeljnih raziskovalnih tem v vsakem od zgodovinskih obdobij; pregled okoljskozgodovinskih raziskav po celinah ter pregled izbora obravnavanih okoljskih vsebin) ponuja zbornik

McNeill, J. R. in E. S. Mauldin, ur. A Companion to Global Environmental History. Chichester: Wiley Blackwell, 2015. Kazalo je prosto dostopno tu: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/book/10.1002/9781118279519?msockid=1bbf885d53856ddb20f79d5e522c6cfe.

Pregled raziskav širše palete okoljskozgodovinskih tem najdete v

Isenberg, A. C., ur. The Oxford Handbook of Environmental History. New York: Oxford University Press, 2014. Kazalo je prosto dostopno tu: https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780195324907.013.0026.

Med tematskimi pregledi, mlajšimi od zgoraj navedenih del, izstopata podnebnozgodovinska:

White, S., Ch. Pfister in F. Mauelshagen, ur. The Palgrave Handbook of Climate History. London: Palgrave Macmillan, 2018. Kazalo je dostopno tu: https://link.springer.com/book/10.1057/978-1-137-43020-5.

Pfister Ch. in H. Wanner. Climate and Society in Europe: the last thousand years. Berne: Haupt, 2021. Kazalo je tule: https://media.haupt.ch/ihv/9783258082349_Inhaltsverzeichnis.pdf.

Medievistkam in medievistom posebej priporočamo delo Hoffmann, R. C. An Environmental History of Medieval Europe. Cambridge in New York: Cambridge University Press, 2014. Kazalo je dostopno tule: https://www.academia.edu/54647610/An_Environmental_History_of_Medieval_Europe.

Raziskovalkam in raziskovalcem 19. in 20. stoletja pa bo za nekatere teme koristil pregled Kupper, P. Umweltgeschichte. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 2021. Kazalo je prosto dostopno tule: https://www.environmentandsociety.org/sites/default/files/key_docs/kupper_umweltgeschichte_auszug.pdf.